Smrti Sel

Smrti sel je potegnil svoj meč
in bo zadel tilnik mnogih,
zaropotal je boben,
zvok, smrti, Abrahama sinov!

Svet je svet oltar,
in človek, mlado jagnje na njem,
bolečina mu vlada,
črv mu je brat,
on visi nad njim.

Od Edna naprej,
udarja po njih,
kažipot od na veke vekov,
kopiči bogastvo si duš,
sit jih golta in nima dovolj.

V dreku rojen,
in v drek ga povrne,
človeka, ničvredno svinjo.
Od prvega diha po njem diši.

Telo mrtvo,
odkar sprehodi
njemu mu nasproti hodi,
njim strah, meni veselje,
smrti sel in smrt.

Od Edna naprej,
mlati po njih,
kažipot od na veke vekov,
nabira bogastvo si duš,
sit jih golta in nima dovolj.