Retrospektiva

A se kdaj sprašuješ
Zakaj je težko biti dovolj
Vedno mi rečeš, da tebi sem že
A tvoja stran nikoli ni bla problem

Ostanem sam brez čustev in sanj
Ko se potrudim je vedno zaman

Razbijam se na dele kot ogledalo, v katero strmim
Te prizadanem, obenem trpim
In razlivam se na papir, kot to črnilo besede držim
A je pošteno, da sebe krivim
Ker kriv sem jaz, ne ti

Ko skozi okno pogledaš
Vidiš le dež, ki te hladi
Pada močneje kot tvoje solze
Ker moja bolečina tut tebe boli

Samo obstajam, ne živim
Kdo to pred mano sploh stoji

Razbijam se na dele kot ogledalo, v katero strmim
Te prizadanem, obenem trpim
In razlivam se na papir, kot to črnilo besede držim
A je pošteno, da sebe krivim
Ker kriv sem jaz, ne ti